Klasična dilema kaj je pravilno: "Whisky" ali "whiskey"

Klasična dilema kaj je pravilno: "whisky" ali "whiskey"

Svet viskija in vse njegove izpeljanke so lahko vrtinec besednjaka in zmedenosti, zato vam spodaj ponujamo nekaj zanimivih informacij z namenom obogatiti vaše osnovno znanje o tej zanimivi kategoriji žganih alkoholnih pijač.

Viski je žganje, destilirano iz fermentirane žitne kaše. Vsak začetek izdelave viskija se začne z zrnom, naj bo to koruza, rž, ječmen ali pšenica. V svetu viskija je veliko podobnosti, več kot razlik, vendar so podrobnosti kot vedno v drobnem tisku. Izbira osnovne sestavine je lahko odvisna od različnih dejavnikov, na primer od ekonomičnosti, želenega okusa ali tega, kar dovoljuje zakon. Izbira zrnja določa nastali okus ali vrsto viskija.

 

V veliki večini vsak viski zori v hrastovih sodih. Sodi viskiju dodajo barvo, aromo in okus t.i. "belemu psu" (angleško "White dog"). Ves surovi viski je brez barve, dokler ne odleži v sodih, kateri končnemu izdelku dajejo nedvoumno jantarno barvo. Po zakonu mora biti burbon staran v že ožganem novem hrastu. Škotski viski pa se običajno stara v sodih, pred tem uporabljenimi za šeri ali burbon. Seveda pa kot pri vseh stvareh kot tudi pri viskiju obstajajo razne izjeme.

 

Pa začnimo z kratkim opisom dveh najbolj značilnih ameriških vrst viskija. Za burbon lahko rečemo da je viski, ne moremo pa reči da je vsak viski burbon. Velja razlaga, da je vsak burbon narejen v državi Kentucky, vendar pa temu ni tako. Kentucky načeloma velja za deželo burbona, edinstvenega pa ga dela podnebje, katero prispeva k uspehu staranja (mrzle zime, vroča poletja), ter trda apnenčasta voda. Druga značilna vrsta ameriškega viskija je rženi viski, kateri ni enak kanadskemu viskiju, ki tudi uporablja rž. Skoraj enak je kot burbon, le da mora zmes žitaric vsebovati 51% rži. Nastali viski je po okusu zato bolj pikanten, stara pa se dve leti v hrastovih sodih.

 

V veliki večini primerov pri omembi besede viski pomislimo na škotski viski. Obstaja razlika med burbonom in škotskim viskijem - škotska različica te kategorije mora biti starana najmanj 3 leta, in to na Škotskem. Znotraj same kategorije škotskih viskijev pa lahko postanejo različne izpeljanke zanimive in kompleksne. Škoti so zakonsko uredili "kategorizacijo", in sicer obstaja 5 različnih vrst škotskega viskija: enosladni, enozrnati, mešani slad, mešani škotski viski in mešana zrna. Med vsemi temi mešani škotski viski predstavlja več kot 80% svetovne prodaje škotskega viskija. 

 

Spet pridemo do naslednjega vprašanja - kaj je mešani škotski viski in kaj je enosladni škotski viski. Seveda je vse spet stvar okusa in končne izbire, generalno pa velja, da  mešani škotski viski ni niti boljši, niti slabši od enosladnega viskija. Govorimo samo o različnih izpeljankah, katere so kot rečeno stvar okusa. Dejstvo pa je, da mešani viskiji predstavljajo večino svetovno prodanega škotskega viskija. Je pa tudi res, da se je v zadjem času izredno povečala priljubljenost enosladnega škotskega viskija.

 

Enosladni viski, kot samo ime pove, je narejen v eni destilarni s 100% sladnim ječmenom, njegova najmlajša starost oz doba staranja v sodih pa je navedena na steklenici. Enosladnemu viskiju njegova individualnost daje poseben status in prepoznavnost. Sladni viski iz mešanice enosladnih pa naredijo iz sladnega pretlačenega ječmena, kasneje fermentiranega in destilirana, kot različica se lahko suši na šotnih ognjih, kar mu daje dimljen okus. 

 

Mešani škotski škotski viski po drugi strani združuje žitni in sladni viski v več sodih. Končni rezultat vseh teh mešanic je kombinacija različnih okusov, kar škotskim destilarnam daje vsestranskost. Mešani viski lahko v svoji osnovi skupaj z ječmenom uporablja koruzo, rž in pšenico, za razliko od enosladnega, ki je samo sladni ječmen. Mešan viski mora biti staran v že uporabljenih sodih (sodi za burbon, šeri...) najmanj 3 leta ali več.

 

Zrnati viski je pomemben pri proizvodnji mešanega škotskega viskija. To je viski, ki je bil destiliran v eni ali več serijah v eni destilarni. Pšenica se zaradi svoje nizke cene uporablja zelo pogosto. Okus zrnatega viskija je lažjega značaja. 

 

Na koncu bomo opisali še nekaj značilnosti japonskega viskija, ta dežela na daljnem vzhodu v zadnjem času prideluje izredno zanimive kombinacije, katere med ljubitelji viskijev uživajo veliko spoštovanje. Masataka Taketsuru je bil prvi, ki je destiliral na Japonskem, po njegovim pripravništvu na Škotskem. Ponovil je škotski način pridelave z uvozom ječmena in šote, torej so osnove iste oziroma podobne kot na pri škotskih viskijih. Japonski viski se proizvaja na visoki nadmorski višini-okoli 700 do 800 metrov nad morjem. To olajša odstranjevanje neželenih toksinov iz žganja in posledično doseže večjo paleto arom in bolj gladko teksturo. Naravno okolje Japonske je pomembno na več načinov: čistost gorske vode, uporabljene v procesu destilacije, prispeva k značilni lahkotnosti in sladkosti, ki odlikuje duha v mednarodni krajini. To so glavne značilnosti katere naredijo japonski viski drugačen od ostalih.

 

Povzetek: "Na svetu ni slabih viskijev. So samo nekateri viskiji, ki niso tako dobri kot ostali."

 

PremiumBar 

0
Feed

Oddajte komentar